Prikazani su postovi s oznakom žalost. Prikaži sve postove
Prikazani su postovi s oznakom žalost. Prikaži sve postove

nedjelja, 21. listopada 2012.

Divojka je celer brala

divojka je celer brala u bašći
kraj celera javor-drvo zeleno
pod drvom je posteljica prostrta
na postelji moja draga zaspala

nis' ju mogal od radosti vzbuditi
nit ju mogal od žalosti ljubiti
molil sam se višnjem Bogu mlad junak
da mi moju dragu probudi

puhnul mi je vihar vitar od morja
odkinul je jedan listak s javora
pal je listak mojoj dragoj na lice
zelenoga se listka prenula
a mene je pokraj sebe metnula


Marof (Mönchmeierhof), Gradišće, Austrija

subota, 20. listopada 2012.

Devetstopetnajsto leto

devetstopetnajsto leto meni jako je žalosno
ja bom moral nuter iti, tebe draga ostaviti
v žalosti

Međimorje kak si lepo se si bilo v jednem cveto
ružice po sod cvetejo, moje srce veseli se
v radosti

lepo cvetje si sadila, njemu si se veselila
tu je raslo pod oblokom, dej mi draga desno roko
idem ja

dej mi draga desno roko, ve te lubim zadnjo nočko
od ve pak bom puško, sabljo, ke bom nosil po orsagu
horvackom


Murski Krstur (Murakeresztúr), Pomurje, Mađarska / Međimurje, Hrvatska

petak, 19. listopada 2012.

V jutro rano dimo dojdem

v jutro rano dimo dojdem, draga moja grlica
domaj nikoga na najdem ar sem jako žalosna

to je moja majka kriva ka je mene rodila
bole da me zdavnja bila, črna zemla pokrila

kaj ne znala ovu žalost koju moram trpeti
vu najlepši mladi leti brez goloba živeti


Pustara (Semjénháza), Pomurje, Mađarska

subota, 13. listopada 2012.

Junaki se z vizite pelaju

junaki se z vizite pelaju
lepe pesmice si zapopevaju
zginulo je srčece, majki povolno dete
nega domaj, dišel je med soldate

podaj meni ružica rukicu
več je bela zorjica po svetu
ja bom moral oditi, tebe domaj staviti
naj se draga tak žalosno plakati

počnem listek pisati vu noči
sozne joči brisati vu žalosti
nočka me je obstrla, pisati sam ne mogla
čakala sam ja deneka beloga

predi me zakopaju nek tebe
na grobek mi posadiju ružice
ke se bodu zvijale sako leto v oktobra
na spomenek našega rezdruženja


Pomurje, Mađarska

nedjelja, 7. listopada 2012.

Došlo nam je vrieme

došlo nam je vrieme tuge i žalosti
žalost nieje moči spisati zadosti

meseca augusta, deneka drugoga
ostavil sam para srcu povoljnoga

devetsto štirnajsto leto se pisalo
da se moje ime od majke brisalo

ob dvanojsti vuri počel cug gibati
na to je morala bonda zaigrati

kričanje se čulo, zbogom mili sini
samo verni bojte svoji domovini

tri dni i tri noči mi smo se peljali
na ruski granici doli s cuga stali

onda k regimentam svojim maršerali
ki smo pre Lublinu tabora držali

jafkanje se čulo, rane mi zaveži
hodi pajdaš k meni, morti bo mi leži

ja sem išel k njemu kaj ga zdignem gori
al na moju žalost on več ne govori

jan se sim prehiti, drugi tam opadne
nit ja tožen ne znam de mi sonce zajde
__________________________

Times of Sorrow

the times they are of sadness, sorrow and good-byes
what will come tomorrow? only tears and sighs

'twas the month of August, on it's second day
when I had to leave my sweetheart, forced to go away

the year was 1914, perhaps you don't know
when my dear old mother had to see me go

at the hour of midnight we were on our way
and as the train was leaving, the band began to play

voices of our loved ones shouted - farewell, sons
be true to your homeland when you use your guns

at the Russian border we got off the train
all our dearest loved ones ne'er to see again

moans I heard quite near me - come my wounds to tie
come and sit beside me, I feel I shall die

I went to be near him and to help him rise
but his life just faded before my very eyes

one falls down beside me, the next one over there
shall I see the sunrise, no-one seems to care


Međimurje, Hrvatska

engleski prepjev - Dunja Knebl

nedjelja, 30. rujna 2012.

Ružica rezvita

ružica rezvita dalko si mi skrita
štel bi te ja ftrči, nebrem te doseči

drugi te trgaju, k sebi previjaju
mojemu srčecu žalost zavdavaju

niti ti niti ja nemo se plakali
samo bumo večer mi dva skupa spali


Međimurje, Hrvatska

nedjelja, 23. rujna 2012.

Divojka se šetala

divojka se je po vrtu šietala
žalosno se vu rože zagliedala
- oj rožice, srca moga radosti
povečte mi zakaj sam vu žalosti

rožice su ne znale povedati
zakaj ji je srčece vu žalosti
ona ih je milo z rokom dragala
i nad jimi ovak zapopievala

- to vam želim drage, moje rožice
da vam se nej nigdar skrilo sončece
naj vas v noči zviezdice odgajajo
a v jutro pak rosice napajajo

naj vam tihi dežđek pere glavice
kaj budem vas liepše vidla, rožice
naj vas vu vručini vetrek prehladi
kaj nau mogla nit' jedna poviehnuti

dok sam mlada kaj bum z vama vesela
ali ne znam kome bi vas davala
majke, oca niemam zdavnja živoga
a dragoga izdaj nemam svojega


Međimurje, Hrvatska